nedelja, 03. oktober 2010

A veš kako te imam rad?

Poznate knjigo : A veš kako te imam rad? Knjigo smo si sposodili v knjižnici in ker je bila Naji tako všeč, sva ji jo z možem letos podarila za rojstni dan. Ko bi jo videli, s kakšnim veseljem jo je sprejela:) Ko sem iskala poročno darilo, sem se spomnila sporočila v tej knjigi in se mi je zdela krasno dopolnilo k darilu. Kupila sem okvirja, ki sta mi bila všeč predvsem zaradi živih barv. Okvirju sem odstranila steklo in ploščo pobarvala z barvo za tablo ter "sestavila" okvir nazaj. Dodala sem barvne krede in krpo za čiščenje table. Kaja in Boško želim vama čimveč lepih sporočil...ko vama zmanjka kred, z veseljem prinesem nove :).

13 komentarjev:

Lili pravi ...

Kako lepo si tole naredila.Sploh ker vem, kako se imate radi in ker vem, da je bila vajina mala škratovka res vesela lepega darila.
Čestitam ji tudi jaz.
Vse najboljše mala-velikaa Naja.

maktito pravi ...

Res lepo darilo :) Hvala!!! Zdaj čakamo le še na brkatega mojstra z vrtalnikom, da tabli pritrdi na predvideno mesto:))

Vladuška pravi ...

Super si se to spomnila in še kot tabla jima bo služilo.

Renata pravi ...

Luštna ideja za darilo!

Knjigico pa imamo že dolga leta doma. Včasih je bila obvezno branje za lahko noč.

Damjana Ž. pravi ...

Luškana ideja, ni kaj.

Jana pravi ...

Super ideja! Upam, da bo tabla še naprej služila svojemu namenu in da bo na njej polno romantičnih sporočilc. :)

hali pravi ...

Kako enkratna ideja, super!

Nena pravi ...

super ideja!!!

Maja pravi ...

Knjigo obožujem, darili pa sta enkratni!

spela pravi ...

Uuu...noro izvirno darilo! Aj lajk :)

Te pa morem vprašat, kje si dobila to barvo? Jo imajo pri nas?

McCrafty pravi ...

Magnetno barvo sem kupila v Antusu, če se ne motim so tudi v različnih barvah.

BojaMoja pravi ...

Dobre tri leta nazaj sem hotela Matevžu pokazati, koliko ga imam rada - raztegnila sem roke ... do lune in nazaj ... in ga objela.
To je postal naš zaščitni znak, izumljali pa smo še marsikaj. ugotovili smo tudi, da je do konca vesolja in nazaj pa res največ.

Lani sem v knjižnici slučajno naletela na tole knjigico in do konca presenečena ugotovila, da je v knjigici uporabljena ista fraza - avtorju je prišla na misel mnogo pred mano, pa sva vseeno imela enake misli - vsak na svojem koncu planeta :)

NatashaMay pravi ...

To je pa tako super ideja! Napis je še posebej fajn. :)